[ Pobierz całość w formacie PDF ]

nil v furlanskem TrÏiãu in vam ponudil mir. Od tedaj ste
spoznali, da ne znam biti samo spravljiv, poniÏen in
miroljuben. Ali vzlic temu sem pri0 el danes semkaj. Te-
klo je Ïe preveã krvi. âe vas je gospod Bog sedaj navdah-
nil s spoznanjem, da je gre0 no prelivati ãlove0 ko kri po
nepotrebnem  jaz sem pripravljen skleniti mir, in pri-
pravljen sem tudi, sprejeti vse pogoje, ãe jih kot kristjan
in plemenita0 morem sprejeti.«
Ko je Juri umolknil, so se duhovniki zaãeli spogledo-
vati. Juri jih je spravil v veliko zadrego. Nihãe izmed njih
ni mislil na sluãaj, da bo doloãiti kake pogoje in zdaj si
261
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
niso znali pomagati. Na pomoã jim je priskoãil menih
Dominik.
»Navadno ne delajo mirovnih ponudb oblegovalci,
nego obleganci, ker se gre tem za Ïivljenje in imetje. Vi
morate ponuditi spravo.«
Iz Jurjevih oãi je udaril plamen in njegovo du0 o je
prevzel sum, da se pripravlja izdajstvo.
»Menih Dominik,« je zaklical Juri, »vi najbrÏe ne ves-
te, kaj me je pripeljalo semkaj. Z belo zastavo v roki je
prijezdil pred senoÏe0 ki nasip vitez iz patrijarhove ar-
made in mi dejal: SenoÏeãe so tako vrlo utrjene, da jih
ni zavzeti. In dostavil je tudi, da se obleganci tako hra-
bro branijo, da je patrijarhova armada izgubila upanje
na zmago. In dalje je rekel va0 odposlanec, da ste se ze-
dinili na pogoje, ki so za obe stranki ãastni in me je po-
vabil v va0 tabor, doãim je sam s svojimi spremljevalci
ostal v SenoÏeãah in jamãi s svojim Ïivljenjem in s svo-
jo ãastjo za mojo osebno varnost. In ko sem pri0 el v va0
tabor, me je sprejel vitez Gemonski in mi je rekel, da mi
hoãete ponuditi mir in spravo pod najãastnej0 imi pogo-
ji. Ker zdaj vidim, da mi nimate niãesar povedati in niãe-
sar ponuditi, mi ne preostaja drugega niã, kakor da se
vrnem v SenoÏeãe. Pozdravljeni, gospodje.«
Juri se je priklonil in je hotel oditi. Vse je planilo po-
konci. Vitez Gemonski je kriãaje zahteval pojasnila, kaj
da to pomeni.
262
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
Juri je odgrnil zastor, da bi stopil iz 0 otora ter je stal 
pred desetimi sulicami, ki so bile nagnjene proti njemu.
Okrog in okrog 0 otora je stalo voja0 tvo.
»Izdajstvo  lopovstvo,« je zaklical Juri. »Sem li jet-
nik, da mi branite odhod? Vitez Gemonski, ste li pleme-
nita0 , ali razbojnik, da dopu0 ãate kaj takega.«
Kakor lev, ki i0 ãe Ïrtev, da bi jo raztrgal, se je vitez
Gemonski ozrl po 0 otoru.
»Kje je grof Latizanski,« je srdito vpra0 al. »Ti vojaki so
iz njegove ãete. Kako se je drznil, postaviti semkaj svo-
je ljudi? Jaz imam edini pravico, ãuvati ta 0 otor, jaz pa
imam tudi dolÏnost, varovati devinskega graj0 ãaka. Kje
je grof Latizanski, da mu strgam pero in pohodim ost-
roge. Skril se je, ta izdajalec, ali jaz ga najdem in potem
gorje mu.«
Gemonski je planil proti izhodu in zaãel kriãati: »Ge-
monci, skupaj, Gemonci, skupaj!«
V 0 otoru je vladala razburjenost. Juri je stal nepremiã-
no sredi 0 otora. Nihãe izmed navzoãih se ni upal, po-
gledati mu v oãi. Dasi je bil sam in brez oroÏja, so vsi tre-
petali pred njim. Juri je ãakal, kaj se zgodi. ·e predno se
je kdo ganil, se je vrnil vitez Gemonski.
Stopil je pred patrijarhovega zastopnika in ga pahnil
nazaj, da mu je padla 0 kofovska mitra z glave.
»Govorite, kaj to pomeni,« je srdito vpra0 al, »sicer
vam iztrgam jezik.« In obrniv0 i se k posvetnim veli-
263
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
ka0 em, jih je pozivljal: »Vsaj vi govorite, saj ste pleme-
nita0 i in ne razbojniki.«
Predno pa so vitezi mogli kaj reãi, je Ïe stopil mednje
patrijarhov poobla0 ãenec in je rekel:
»Naznanjam vam, Juri Devinski, da ste po sklepu voj-
nega sveta na0 jetnik, dokler se ne vdajo SenoÏeãe.«
»Lopov  laÏe0 ,»je zakriãal s strahovito togoto vitez
Gemonski in s pestjo udaril 0 kofa v obraz. »To bi bilo
najhuj0 e in nagrje izdajstvo. To bi bilo dvojno izdajstvo
napram Jurju Devinskemu in napram Konradu SeÏan-
skemu ter njegovim spremljevalcem, ki jamãijo s svojo
ãastjo in s svojim Ïivljenjem, da se vrne Juri neoviran v
SenoÏeãe.«
»A  to nas niã ne briga,« se je oglasil mrkogled in
plena laãen vitez. »Konrad SeÏanski in njegovi spreml-
jevalci so devinskemu vladarju jamãili za svoboden od-
hod  dobro, naj sami gledajo, kako izpolnijo svojo ob
-
ljubo.«
»Hvala za to pojasnilo,« je odgovoril vitez Gemonski
z neskonãnim preziranjem, »a vzemite na znanje, da bi
se jaz takih nazorov sramoval v dno du0 e.«
»Kaj pravite?«
»Da ste podla du0 a, ãlovek brez vesti in brez ãasti, ki
ni vreden, da bi ga raztrgali moji psi,« je zakriãal vitez
Gemonski, ki se ni veã mogel premagovati.
Meãi so zleteli iz noÏnic. Gemonski in njegov
264
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
nasprotnik sta se spoprijela in vnel se je srdit boj, na Ïiv-
ljenje in smrt. A trajal je le nekaj trenotkov; ãim se je [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]